»Se pravi, da so tega človeka ob sumu umaknili z vseh položajev, da so podprli žrtev in da sodelujejo s policijo. To kaže na visoko integriteto v nasprotju z morebitnim pometanjem pod preprogo. To je v bistvu tisto, kar krepi zaupanje v organizacijo.«
»Moje mnenje je, da bi o teh temah morali govoriti že s predšolskimi otroki, seveda na njim primeren način: o tem, kaj so primerni in kaj neprimerni dotiki, o tem, da imajo pravico reči ne, če jim kaj ni všeč v zvezi z njihovim lastnim telesom ali imajo pri nečem slab občutek, in da, če se nekaj takega dogaja, to lahko povedo in ne bo nič narobe.«
»Če otrok o spolnosti ve bistveno več podrobnosti, kot bi jih pripisali določeni starosti, je to lahko eden od znakov za alarm, drugi so še spremembe v vedenju, zapiranje vase, izbruhi jeze, upiranje preoblačenju, negi, prhanju ali obiskom pri določenih ljudeh.«
»Še vedno je prisoten strah, da bodo žrtve, če spregovorijo, še bolj stigmatizirane in da bo potem recimo sodni postopek zanje mogoče še celo hujša izkušnja, kot je bila sama zloraba. In žal se to še vedno kdaj zgodi.«
